Evropska komisija prepolovila napoved rasti za Slovenijo

Evropska komisija je objavila jesensko gospodarsko napoved, v kateri je napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo znižala z dveh na en odstotek, za leto 2026 pa ohranja napoved 2,4-odstotne rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2027 se bo slovenski BDP po oceni Komisije povečal za 2,6 odstotka.

Napovedana letošnja rast za Slovenijo je tako nižja od evropskega povprečja. V EU naj bi namreč rast letos znašala 1,4 odstotka, v evrskem območju pa 1,3 odstotka.

Slovenski BDP je v prvi polovici leta ostal skoraj nespremenjen v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar je omogočala zlasti močna zasebna potrošnja, medtem ko so naložbe in neto izvoz negativno prispevali k rasti. V drugi polovici leta naj bi se zasebna in javna potrošnja povečevali, rasle pa naj bi tudi naložbe. Potrošnjo bo predvidoma še dodatno podprla uvedba obvezne božičnice, ki jo namerava sprejeti vlada. Povečal se bo izvoz, zmanjšal pa uvoz.

V prihodnjih dveh letih naj bi se še naprej povečevala zasebna potrošnja, zaradi sredstev za okrevanje in odpornost bodo visoke tudi javne naložbe. Čeprav zaradi rasti plač trpi konkurenčnost na izvoznih trgih, Komisija pričakuje rast izvoza v napovednem obdobju. Rast uvoza naj bi se leta 2026 nekoliko upočasnila, prispevek neto izvoza k rasti pa naj bi bil v obdobju 2026–2027 na splošno nevtralen, so še zapisali pri izvršnem organu EU.

Z nižjo napovedjo za Slovenijo se Komisija pridružuje drugim institucijam, ki podajajo gospodarske napovedi. V septembra objavljeni jesenski napovedi je pričakovano rast oklestil tudi vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar); namesto spomladanskih 2,1 odstotka je napovedal 0,8-odstotno rast. Pri tem so se sklicevali na upad izvoza in izpostavljenost težavam v evropski industriji.

Umirjanje inflacije, nizka brezposelnost, rast plač

Komisija v triletnem napovednem obdobju za Slovenijo predvideva nadaljnje umirjanje inflacije. Ta bo letos predvidoma znašala 2,5 odstotka, prihodnje leto 2,3 odstotka in 2,1 odstotka leta 2027. To je podobno kot v EU, kjer bo inflacija letos prav tako znašala 2,5 odstotka, nato 2,1 oziroma 2,2 odstotka v prihodnjih dveh letih. Letošnja še vedno visoka inflacija je predvsem posledica višjih cen hrane in storitev ter cen energije.

Stopnja brezposelnosti je dosegla rekordno nizko raven in bo letos znašala 3,4 odstotka, v naslednjih dveh letih pa bo ostala stabilna pri 3,5 odstotka. To je nižja stopnja kot v EU, kjer bo letos in prihodnje leto predvidoma znašala 5,9 odstotka, medtem ko bo v evrskem območju znašala 6,3 oziroma 6,2 odstotka.

V Sloveniji bodo rasle plače: letos za skoraj osem odstotkov, predvsem zaradi 10-odstotne rasti v javnem sektorju zaradi plačne reforme, pa tudi zaostrenih razmer na trgu dela. V 2026 naj bi se plače zvišale za a5,7 odstotka, še leto kasneje pa za 5,4 odstotka.

Večja luknja v proračunu, manjši javni dolg

Komisija pričakuje, da se bo državni primanjkljaj Slovenije letos povečal na 2,2 odstotka BDP, saj se izdatki večajo, prihodki pa ciklično upočasnjujejo. Medtem ko bosta prispevek za dolgotrajno oskrbo in višji davek na ogljične emisije predvidoma povečala prihodke v javno blagajno, bodo ti izravnani z višjimi stroški plač zaradi plačne reforme v javnem sektorju in višjimi socialnimi transferji zaradi uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, pojasnjuje Evropska komisija. Za 0,2 odstotka višje odhodke in 0,2 odstotka nižje prihodke prinaša tudi obvezna božičnica za javni sektor, medtem ko bo subvencije za podporo zelenemu prehodu le delno izravnal umik začasnih ukrepov za blaženje visokih cen energije.

Prihodnje leto naj bi se primanjkljaj še povečal, na 2,3 odstotka BDP, predvsem zaradi nadaljnjega postopnega uvajanja reform plač v javnem sektorju in sistema dolgotrajne oskrbe. V letu 2027 Komisija pričakuje 2,5-odstotni primanjkljaj. Čeprav se to leto obeta konec mehanizma za okrevanje in odpornost, ta po oceni Komisije ne bo zmanjšal ravni javnih naložb, ki bo ostala na ravni 5,3 odstotka BDP zaradi izvajanja kohezijskih sredstev in državnih naložb, vključno z obrambnimi naložbami.

Kljub rasti primanjkljaja pa se bo javni dolg Slovenije zmanjševal. Z lanskih 66,6 odstotka naj bi letos upadel na 65,1 odstotka, prihodnje leto na 63,7 odstotka in 62,6 odstotka v letu 2027.

Javnofinančni primanjkljaj EU naj bi se do leta 2027 povečal na 3,4 odstotka BDP, delno zaradi višjih izdatkov za obrambo. Delež javnega dolga v BDP bo prav tako narasel, pri čemer se bo v evrskem območju s približno 88 odstotkov povečal na 90,4 odstotka do leta 2027.